PLESI IZ BELE KRAJINE

Glasbeni sestav:

violina
kontrabas
harmonika

Plesi:
Lepa Anka
Igraj kolo
Fruške, jabuke, slive
carska kasa
seljačica
zvezda

 

 

Zgodovinska dogajanja so usodno vplivala na sestav prebivalstva v obrobnih  pokrajinah in s tem posredno na ljudsko izročilo. V času turških vpadov v 16. stoletju so se ob Gorjancih in ob Kolpi naselili Uskoki, ki so prišli iz dinarskega območja in prinesli s seboj svoje plesne prvine – kolo, jih ohranjali nespremenjene ali pa prilagajali plesnemu izročilu Slovencev, ki so tam živeli. Valvazor jih imenuje »kranjski Hrvati«. V 18. in 19. stoletju so se začeli s severa tudi v Belo krajino širiti plesi srednjeevropskega območja, od Hrvatov pa so bili prevzeti tudi nekateri plesi panonskega območja. Veliko melodij in besedil je prenesenih s Hrvaškega, mnoge pesmi pa so enake splošno slovenskim.

 

Na jugovzhodu, predvsem v Beli krajini, so se v začetku 20. stoletja pojavili tamburaši tudi v folklornih skupinah. Tamburaške skupine so bile zelo priljubljene okoli 1. svetovne vojne, nastajale pa so tudi drugod po Sloveniji, vendar so se kot plesna spremljava obdržale le v Beli krajini.

 

Oblačilna podoba, kakršno poznamo danes, se je razvila v  drugi polovici 18. stoletja in pozneje. Ženski kostum, povzet po pripadnostnem kostumiranju Metličanov, je izdelan iz domačega platna ali damasta. Dekleta imajo na glavi zavezano pečo na rožo ali petelina. Moški imajo okoli vratu rdeče rutice, namesto čevljev pa lahko tudi škornje.